POUK NA DALJAVO

Po navadi se zbujam ob 6.30,  a zdaj ko sem doma,  se zbujam ob 8.00 ali 8.30. Ko se zbudim,  grem v kopalnico,  se pripravim, grem v kuhinjo,  kjer pozajtrkujem. Ob zajtrku na telefonu pogledam, če je kakšna snov objavljena na novo. Ko pojem zajtrk,  grem v svojo sobo,  kjer pričnem delati za šolo. Vsa navodila, ki jih prejmem,   fotokopiram,  zato da ni treba  hoditi od računalnika in nazaj do svoje mize. Po navadi najprej naredim vse,  kar moram zapisati v zvezek. Če kakšne besede ne razumem,  mi jo  ati razloži in potem bolje razumem. Potem imam malo odmora. Med odmorom po navadi grem ven,  se vozim s kolesom, rolerji, skirojem, ali pa grem na sprehod s svojo psičko Galo. Ko pridem nazaj notri,  začnem delati za šolo v delovnih zvezkih oziroma na učnih listih, ki mi jih pripravijo učiteljice. Pri tem delu mi dostikrat pomaga ati, če česa ne razumem,  mi lepo razloži. Nekaj malega še naredim in potem imam dan prost. Naslednji dan delam,  kar mi je še ostalo,  nato sem prosta. Seveda pa zelo pogrešam sošolke,  saj se  zdaj  po vsej verjetnosti ne bomo dolgo videle. S sošolkami si pišemo preko vibra in se pogovarjamo po telefonu. Ena stvar, ki jo tudi zelo zelo pogrešam,  pa je  moja kobila Megi, saj je na ranču in zdaj se je tudi ta zaprl.  Konja imam na ranču, ker doma nimam dovolj prostora zanj. Včasih smo se  s sosedama ( Mateja in Tadeja) igrale na stari cesti s kolesi, skiroji ali pa kar tako,  a zdaj tega ne moremo ( zaradi naše varnosti) več početi. Pogrešam pa še dve stvari, ki sem ju zelo rada počela,  in sicer s svojo sestrico sva se s kolesi zelo radi vozili okoli starega gasilskega doma, avtobusne postaje ter nazaj domov. Včasih sva se zapeljali tudi na tako imenovano GURO,  ( tako ji rečemo domačini) drugače se imenuje GORA,  vendar mi uporabljamo ime GURA. In  druga stvar, ki jo še pogrešam je sošolka Urša, ki živi na Guri ( še vedno na Golem ).  Dostikrat sva se  dobili pri avtobusni postaji,  se pogovarjali,  kaj imamo za šolo in podobno.

MOJE SPOROČILO VSEM, KI SO NA SVETU JE : OSTANI DOMA ZASE IN ZA VSE DRUGE, KI JIH IMAŠ RAD!

In moram priznati, da kar malo pogrešam šolo,  saj se je doma težje šolati, ker nimaš točno take razlage, kakor bi jo dobila v šoli,  zato mi morajo starši velikokrat kaj razložiti ter pomagati.

 NEKAJ NASVETOV,  KAKO SI LAHKO POPESTRIŠ DAN V KARANTENI:

Beri;

Bodi na svežem zraku (sam);

Piši domišljijski  spis:

Igraj se s hišnimi ljubljenčki;

Pospravljaj;

Kuhaj;

Ustvarjaj.

Špela Železnik, 6.a

POUK TE DNI

Čeprav smo doma, se pouk nadaljuje. Navodila dobimo preko spletne strani, čas pa si organiziramo sami.

Ker nisem ravno jutranji tip, nimam budilke, vstanem, ko se zbudim. Pojem zajtrk in že je čas za pouk. Pogledam na spletno stran šole in stiskam nove naloge. Odidem v sobo, si uredim mizo in začnem. Predmete ne delam po urniku, pač pa po občutku. Najprej preberem snov v  učbeniku in si prepišem podatke, ki se mi zdijo pomembni. Med reševanjem nalog učitelja ali učnih listov poslušam glasbo. Če česa ne razumem, si to  napišem na listek, ki ga na koncu rešim ali pa si naredim še zapiske.

Učenje nekega predmeta ne končam, dokler ne razumem vsega. Med sabo si pomagamo tudi prijateljice preko spletnih omrežij. Čas za odmor. Všeč mi je, ker lahko počnem karkoli. Velikokrat se grem ven razgibat, kjer se igram z bratoma. Ko se mi zazdi, se spravim nazaj k delu za šolo.  Šele okrog enih grem nekaj pojest, ker pozno zajtrkujem. Učenje se mi pogosto zavleče v drugi del dneva, saj sem dopoldne in popoldne raje zunaj, pa tudi druge stvari rada počnem, dokler staršev ni doma.

Všeč mi je šolanje na domu, a vseeno pogrešam šolo, kjer se lahko družiš s prijatelji. Čas, ki mi preostane po šolskem delu, dobro izkoristim za stvari, za katere prej nisem imela časa.

Bodi odgovoren in ostani zdaj doma, da se prej spet vidimo v živo.!

                                                                             Leja Gačnik, 6. a    

ŠOLA OD DOMA

Izbruh korona virusa nam je prinesel novo obliko šolanja. Ker karantena ni mišljena kot počitnice, moramo iti s snovjo naprej. To delamo kar od doma in imamo pouk na daljavo.

Ko se zjutraj zbudim, grem delat za šolo. Ta način šolanja mi je kar všeč, saj lahko vmes pojem zajtrk in opravim kakšna hišna opravila. Najprej si iz spletne strani na telefon prenesem vse datoteke, ki so nam jih posredovali učitelji in učiteljice. Rešim učne liste in v zvezek prepišem vse, kar bi tudi v šoli delali ta dan. Tako moje delo bolj ali manj poteka vsako dopoldne. Všeč mi je tudi, ker ne porabim za vse predmete 45 minut, kot traja šolska ura, zato imam več prostega časa. Nekatere naloge ali učne liste moramo poslati učiteljem v pregled, skoraj vsi pa objavijo tudi rešitve na strani šole.

Ker se ne smemo potikati in sprehajati okoli, se večinoma zadržujem doma – v hiši in zunaj. Imamo tudi kmetijo, zato nimam težav s preživljanjem prostega časa, ki ga sedaj več namenim domačim živalim.

Ta način šolanja ima nek poseben čar, saj smo kar naenkrat vsi družinski člani doma, preko računalnikov pa na fakulteti, gimnaziji, v šoli, službi. Zelo pa pogrešam svoje prijateljice, s katerimi seveda ohranjam stike. Z nekaterimi si dopisujemo prek telefona, z drugimi pa se slišim. Najbolj pogrešam svojo najboljšo prijateljico, ampak na srečo obstaja sodobna tehnologija, da se lahko vseeno ˝druživa˝ na daljavo. Res upam in si želim, da se širjenje virusa čim prej ustavi in se naše življenje vrne na stare poti.

Neža Janežič, 7. a

ŠOLA NA DALJAVO

Šolanje na daljavo je zelo dobra zamisel. Zdi se, da nam gre prav dobro in da se večina učencev/učenk dobro znajde preko računalnika.

To poteka nekako tako, da imamo na računalniku vse predmete. Ko se odločiš katerega boš naredil,  nanj pritisneš, kjer imaš napisano,  kaj moraš delati. Imamo tudi učne liste, ki si jih natisnemo in rešimo. Konec tedna pa dobimo rešitve. Če nam kaj ne gre dobro oz. nam ni jasno,  lahko preko e-maila vprašamo učitelja ali učiteljico. Ampak seveda e-mail ne sme vsebovati pogovornega jezika, ker je to uradno sporočilo.

Upam, da bomo hitro nazaj v šoli, saj se tam lažje organiziramo.  Tudi malo pogrešamo šolo in nazaj v šolo bomo prišli samo tako, če boste upoštevali navodila za higieno. In prosim ostanite doma, da lahko skupaj premagamo virus.

Sara Škulj, 6.a